Petek, 26. oktober 2018

Intervju - mag. Karol Turk - Korporativna varnost postaja pomemben del mednarodnih korporacij

Intervju - mag. Karol Turk - Korporativna varnost postaja pomemben del mednarodnih korporacij

Gorenje d.d. postaja s svojim širjenjem poslovanja globalna korporacija, ki je izpostavljena celemu nizu tveganj, katerega pred njo postavlja dinamično varnostno okolje. Korporativna varnost s tem postaja pomembno orodje v rokah strateškega managementa, ki mu omogoča učinkovitejše obvladovanje varnostnih in drugih s tem povezanih tveganj.

Objavljeno v reviji Korporativna varnost, oktober 2016

Intervju - mag. Karol Turk, svetovalec predsednika uprave za korporativno varnost v družbi Gorenje


Korporativna varnost je zelo pomembna nit vaše poslovne kariere. Nam lahko poveste katera so ključna področja pristojnosti korporativne varnosti v vaši organizaciji?

Z vidika varnosti so pristojnosti razpršene na različne segmente korporativne varnosti. Ključni element so seveda pooblastila, ki jih ima določena oseba za izvajanje nalog. V smislu varnosti družbe je primarna naloga fizično in tehnično varovanje matične družbe in družb v tujini. S strateškega vidika pa je pomembna vključenost v vse sfere varnostne politike družbe, ki je določena s krovno varnostno politiko. Aktivnosti se izvajajo tako v smislu preventivnega kot kurativnega vidika na področju informacijske varnosti, ocene tveganj, notranje preiskave, skratka spremljanje in analiziranje vseh varnostnih pojavov, ki bi lahko negativno vplivali na delovanje družbe.

Gorenje d.d. predstavlja globalno korporacijo, ki ima sedež v Republiki Sloveniji. Kako kompleksni so v tem okviru koraki za obvladovanje tveganj, katerim je podvrženo delovanje vašega podjetja?

Vsak poslovni sistem je izpostavljen različnim tveganjem. Družba Gorenje ima vzpostavljen oddelek za upravljanje s tveganji, ki ima vzpostavljena ustrezna orodja za upravljanje s tveganji.Politika upravljanja s tveganji je vzpostavljena v vseh poslovnih procesih Skupine Gorenje z namenom doseganja strateških in operativnih ciljev. Tveganja, kot tudi skladnost tveganj se neprestano meri, spremlja in dopolnjuje na podlagi parametrov tveganj določenih v katalogu tveganj. Ključna so seveda finančna tveganja, tržna tveganja, tveganja delovanja ter tveganja ugleda in dobrega imena. Organizacijsko je oddelek umeščen na področje, ki ga pokriva član uprave za ekonomiko in finance.

V Sloveniji se osebe, ki so zadolžene za strateško načrtovanje in izvajanje procesa korporativne varnosti zelo redko nahajajo na prvem nivoju odločanja oz. v njegovi bližini. Primerljiva praksa v mednarodnem okolju pa kaže ravno v smeri te potrebe, saj je zaradi dinamičnosti varnostnega okolja, vedno težje zagotavljati ustrezen celovit pristop do obvladovanja tveganj za organizacijo. Menite, da bo to počasi postala praksa tudi v slovenskem prostoru?

Že ustaljene dobre prakse v tujini se z določenim časovnim zamikom uvajajo tudi v Slovenij, čeprav je Slovenija imela že v preteklosti izgrajen kakovosten varnostni sistem, ki je bil vzorčni model za tujino. Celovit in sistematičen koncept varnosti je v teh turbulentnih časih nujno potreben in menim, da se tega počasi zavedajo vsi tisti, ki se zavedajo svoje družbene odgovornosti. Tako v resnih in uspešnih družbah varnost ni več sekundarnega pomena, temveč postaja ključni del poslovnega procesa družbe.

Kako pristopate k prepričevanju strateškega managementa, da za delovanje procesov korporativne varnosti nameni ustrezne organizacijske in finančne vire?

V kolikor se strateški management zaveda svoje odgovornost in obstaja jasna vizija razvoja družbe ter je projekt kakovostno pripravljen, z vsemi pozitivnimi in negativnimi vidiki, potem finančna sredstva ne morejo biti ovira za izvedbo projekta. V Gorenju poteka kar nekaj projektov in moram poudariti, da ima predsednik in uprava družbe izreden posluh za realizacijo pripravljenih projektov.

V zadnjem obdobju so se v vašem podjetju najavile pomembne spremembe v lastniški strukturi. Nam lahko zaupate, kako pomemben je v takih primerih učinkovit sistem varovanja ključnih poslovnih informacij.

Lastniška struktura družbe Gorenje zaenkrat ostaja nespremenjena, kako bo v prihodnje pa so lahko samo špekulacije. Dejstvo je, da je uhajanje zaupnih informacij iz različnih družb in institucij vseslovenski problem oz. slovenski šport. Družba Gorenje ima izgrajen standardiziran poslovno informacijski sistem, vendar tako kot v vsakem sistemu je tudi v tem kakšna vrzel.

Verjetno redno spremljate stanje na področju korporativne varnosti v slovenskem okolju. Kako bi ocenili zavedanje strateškega managementa v slovenskih podjetjih o pomenu korporativne varnosti in učinkovitega obvladovanja tveganj?

Pogosto poudarjam, da brez varnosti ni razvoja individuma, še manj pa družbe v takšni ali drugačni obliki. Vsak vložek v varnost sicer predstavlja strošek, ki je lahko za nekoga nepotreben, dejansko pa se ob nepredvidenem negativnem dogodku lahko obrestuje na kvadrat. Različna kazniva dejanja, storjena v škodo družbe, neupoštevanje ocene tveganj v poslovnih procesih lahko povzročijo stečaj družbe, kar je bilo za Slovenijo značilno v preteklosti. Osebno menim, da se vsi deležniki v poslovnih procesih bolj ali manj zavedajo svoje družbene odgovornosti in da upoštevajo tveganja pri poslovanju. Ne smemo pa zanemariti, da je v poslovnem svetu tveganje spremljajoč pojav vsakega posla in da je od ocene tveganja odvisna odločitev o izvedbi posla. Skratka upravljanje tveganj je ključna funkcija, s katero se mora ukvarjati strateški management.

Kako so po vašem mnenju pomembne ključne informacije korporacije v konkurenčni tekmi za uspešno poslovanje na globalnem tržišču. Ali temu področju v Gorenju namenjate veliko pozornost?

Informacija je ključni element pri vseh odločitvah in v tem kontekstu ni izvzeta tudi konkurenčna prednost. Vsaka tehnološka izboljšava produkta ali nov produkt, ki se pojavi na trgu pred konkurenco ima boljšo prodajno izhodišče, seveda ob podpori dobrega marketinga. Z vidika konkurenčnosti je tako ključni element za vsako razvojno družbo varovanje intelektualne lastnine in v Gorenju temu segmentu dajemo velik poudarek že v procesu izobraževanja zaposlenih. Samo osvečeni zaposleni lahko gradijo visoko varnostno kulturo in s tem posledično vplivajo na nižjo stopnjo kraje intelektualne lastnine. Skratka, vrednote podjetja, inovativnost in vizija je tisto, kar ločuje uspešna podjetja od manj uspešnih.

Je vlaganje v izobraževanje kadrovskih potencialov organizacij lahko tista potrebna kvaliteta, ki tudi na področju varnostnega zavedanja loči uspešna podjetja od povprečnih?

Izobraževanje in usposabljanje je vse življenjski proces in vsak vložek v izobraževanje se podvoji. Ob hitrih spremembah na vseh področjih pa je vsak vložek v posameznika še toliko bolj pomemben.

Pred dvema letoma se je začel izvajati podiplomski magistrski program »management korporativne varnosti«, ki ga v soorganizaciji pripravljata Institut za korporativne varnostne študije – ICS in GEA College - Fakulteta za podjetništvo. Menite, da je to prava pot za uveljavljanje stroke in predvsem za izobraževanje strokovnjakov s področja korporativne varnosti v Republiki Sloveniji?

Dejstvo je, da različne fakultete ponujajo različne študijske programe in s tem producirajo različne profile varnostnih menedžerjev. V kolikor želimo interdisciplinaren profil z vidika korporativne varnosti potem je vsekakor potrebno iskati strokovnjake te smeri izobraževanja. Poudariti pa želim, da je pridobljena izobrazba samo vstopnica za določen klub, zatem pa je potrebno delo.

Vaše podjetje je tudi eden od pomembnih korporativnih članov Slovenskega združenja korporativne varnosti. Menite, da so take oblike združevanja strokovnjakov s področja korporativne varnosti potrebna in lahko prinesejo v naš prostor dodatno kvaliteto?

Izmenjava mnenj, dobre prakse, strokovna združenja imajo lahko samo pozitivne učinke, saj lahko tako ustvarjamo neko dodano vrednost za družbo, ki ji pripadamo in za lasten razvoj.